Vmes smo odložili še Saro na letališču Tarviso. Ceste so bile precej prazne, zato smo hitro prispeli do letališča. Tako smo morali precej časa čakati. Ker se doslej še nisem peljala z letalom, sem bila kar malo vznemirjena. Med vzletom sem opazovala mestne luči, ki so se vse bolj oddaljevale. Čas med letom smo si krajšali z opazovanjem GPSa, kjer smo lahko videli, kje letimo, kako visoko in kako hitro. Dve uri sta hitro minili. Nad Valencijo nas je pričakal pas megle, potem pa smo zagledali luči pristajalne steze. Let mi je bil všeč. Pot smo nadaljevali z avtom. Kmalu smo prispeli v hotel in se odpravili spat.
V nedeljo smo že zgodaj odšli na stezo, saj nas je čakala registracija in pregled opreme. Bili smo med prvimi, zato smo s prijavo hitro zaključili. Na voljo so imeli tudi rente, da si se lahko popeljal po pisti in jo na hitro spoznal. Izkoristila sem priložnost in poskusila. V prvih nekaj krogih mi je kar dobro šlo, potem pa je začela renta precej zaostajati. Ugotovila sem, da imam popolnoma prazno gumo. Dovolili so mi, da se peljem še eno rundo. Proga mi je všeč. En del je precej hiter, drug pa kar zavit in zahteven. Med tem, ko sem čakala na drugo rundo, sem še opravila pregled opreme. Tam so me najprej stehtali, potem pa še pregledali homologacijo in stanje čelade, kombinezona, rokavic in čevljev. Vse je bilo tako kot je treba. Opoldan smo odšli na kosilo v bližnje Cheste. Ker jim angleščina ne leži najbolj, mi pa ne znamo špansko, smo se sporazumevali z angleščino, italjanščino, največ pa z rokami. Vseeno nam je uspelo, da smo se lepo najedli. Popoldne smo odšli na pisto, da je pregled opravil še Pierre. Skupaj smo se nato odpeljali v center Valencije in si šli ogledat Oceanografic park. Tam smo videli različne ribe, mehkužce, morske pajke, konjičke, morske pse, pingvine, mrože, tjulne, baluge,... Ogledali smo si še predstavo z delfini. Zvečer smo odšli nazaj na pisto, kjer je bil otvoritveni žur. Rotaxovi glavni organizatorji so upihnili 15. svečko na torti. Pogostili so nas s paelo in pijačo. Potekalo pa je tudi tekmovanje v hitrostnem menjavanju gume. Tekmovalci so samo z rokami morali sneti gume iz platišč in jih natakniti nazaj. Zgleda dokaj preprosto, če pa sam poskusiš, pa vidiš, da je to veliko težje narediti. Ampak nekaterim to zelo hitro uspe. Rekordni čas je 23 sekund za premontažo štirih gum. Uff, bliskovito. Po koncu tekmovanja smo se vrnili nazaj v hotel in se pripravili na naslednji dan.