Štart se je začel kot ponavadi počasi in napeto, potem se je napetost pomirila in ostali so le trenutki sreče in veselja. S tem sem se prebijala naprej ovinek za ovinkom, krog za krodom dokler nisem naletela na vztrajnega voznika, ki sem ga hotela prehiteti. Seveda kot zmeraj sem se postavila na notranjo stran in začela prehitevati. On je zavil v mene in njegova sprednja desna guma se je zapela med moj levi panč in sprednjo gumo. Vzelo mi je volan me nabilo na zic in lahko sem le čakala na srečen konec. Vozniki so se odpeljali naprej jaz pa sem rikverc parkirala v ogrado. Ampak jst se ne predam zlahka zato sem skočila ven in porinila gokart nazaj na stezo sedla vanj in se odpeljala naprej. Sicer sem zaostajala kar nekaj sekund in če bi imela samo še 3 kroge bi prehitela tistega pred mano. Dneva sevedda še ni bilo konec sledila je še tekma second chanse. Pri njej pa se je zapletlo. Vsi smo imeli na gokartih slike gume ko se je kar naenkrat pokazal napis WET RACE. Z atijem sva brž dala gume dol jih šla zamenjat in gor dala dežne. Ravno do časa sva pripeljala v predštartni prostor. Dirka je bila dežna. Vsi smo se trudili po najboljših močeh in vsak je prišel do svojega rezultata razen tisti,ki so nažalost ostali v park farmeju, kir so zamudil. Nažalost se mi ni uspelo prebiti v finale ampak upanje umre zadnje kdo pa je dejal da bom nehala? Jaz že ne. Morda pa mi je namenjeno to doseči naslednje leto? Kdo ve.