Brž ko sva prišla sva dobila prijazno dobrodošlico in takoj zatem sva se lotila dela. Pred snemanjem je bilo potrebno narediti nekaj treningov in za to so bile namenjene večerne ure torka. Ko smo končali nam je gospa Bistra povedala kje imamo rezervirano spanje, kako se pride do tja ter kdaj moramo biti zjutraj tukaj. Tako sva se z atijem odpravila v hotel Convent, kjer sva prevzela ključe od najinega apartmaja in se takoj odpravila na večerjo. Vendar tega dneva še ni bilo konec. Takoj ko sva prišla v vilo Bor sva morala najprej odstraniti malega nepridiprava, ki se je zatekel k nama v tuš. Ja najprej je ati skozi vrata vrgel pet centimetrov velikega škorpiona, zatem še malo stonogo, za nameček ob odprtem oknu pa se je v sobo pritihotapila še vešča. Ko sva se nastanila sva poklicala mami in za kratek čas pogledala tv, nato pa odšla spat saj se jutrišnji delovni dan začne že ob 7 zjutraj.

Sreda, prvi dan snemanja.

Kdo bi si mislil da se bo to zgodilo tako zgodaj? Ko smo se pripeljali nazaj na Kopersko karting stezo smo se srečali in pozdravili z snemalno ekipo in režiserjem Slobodanom Maksimovićem. Brž zatem smo postavili bokse in se odšli učit koerografije za tekmo. Pri tem nam je pomagal Domen Jerančič. Ko smo se vse dogovorili smo to potrenirali in posneli. Vse je šlo hitro, čeprav se je velikokrat takoj zatem, ko si stopil v kart slišalo »Fantje pejte še mal v senčko, bomo premaknili kamero!« Mene to ni motilo, ker sem vse naredila z veseljem in zagnanostjo čeprav je bilo na soncu krepkih 35 stopinj.

Spoznala sem tudi nekaj slovenskih igralcev, kot so Nenad Nešo Tokalić, Gašper Tič, Borut Veselko, Tomaž Klemenčič… in enega izmed scenaristov, Matjaža Pikala. Snemanje je bilo tako zabavno, da smo čisto pozabili na čas, ko se je nekdo oglasil z besedo »kosilo«. Tako so besede »ton teče, kamera teče, in akcija« za eno uro potihnile nato pa spet nazaj oživele.

Res se čudim kako so lahko zdržali tako dolgo na soncu, mislim saj sem tudi jaz bila na soncu, vendar smo se lahko dirkači zatekli v senco med odmori, snemalna ekipa pa je ta čas premikala kamero. Res so dobri. Ko se je zaslišalo še zadnji zvok zadnje klape za današnji dan smo posneli zadnji prizor tega dneva in tako smo pospravili karte, naredili dodaten bencin za naslednji dan, sicer ga je bilo potrebno narediti že prej, in se odpravili v hotel na večerjo, nato pa spat tokrat brez nepridipravov.

Kateri dan je bil najboljši ne znam povedati, ker so bili vsi dnevi snemanja tako zanimivi, da nisem imela bolj zanimivega dneva v celem življenju. Posebnost teh vročih filmskih dni je bil četrtek, ko sem pobližje spoznala, kako se film sploh snema.

Videla sem režijo in njen potek, kdo ostri sliko, kdo meša ton. Vse to se je zgodilo med našo pavzo, ko nas za nekaj časa niso potrebovali. Z režiserjem in scenaristom Slobodanom Maksimovićem sva si izmenjala nekaj besed, prav tako z ostalimi sodelujočimi na snemanju. Zdaj res razumem zakaj večina igralcev in igralk govori, da se na snemanju zabavajo, saj je res tako. Vzdušje je bilo veselo in sproščeno, kar nisem pričakovala saj je bilo vse tempirano. Tako smo se tudi malo pošalili, češ da bi zdaj lahko rekla v šoli, da sem svojo prakso za naslednje leto že opravila, a na srečo se to ne šteje za naprej, vendar za to leto v katerem še nimamo prakse. Zakaj na srečo? Ker bom morda pred kamero ali v zaodrje stopila naslednje leto s kakšnim drugim projektom in to bo še ena izkušnja več zame, ki je nikoli ne bom pozabila. In spet je padla zadnja klapa dneva in zadnje besede »ton teče, kamera teče in akcija«. Sledila je še večerja in po njej biljard z atijevim prijateljem. Kdo je zmagal lahko ugibate. Zdaj pa spat.

Zakaj se vedno vse lepo konča?

Prišel je petek in zadnji dan snemanja. Tokrat smo snemali s publiko, ki je bila kar dobra. Vročina je malo ponehala, saj tako je bilo čutiti in vse kar smo posneli do sedaj, smo ta dan posneli skupaj. Publika je vriskala kot bi bili na Planici sredi zime, ko bi skakal Peter Prevc a tu je v prenesenem pomenu skakala Nika Franko.

Ker smo imeli naslednji dan uraden trening pred dirko na Ptuju, se naj bi naše snemanje končalo ob 5h vendar kot vsak ve ne gre vse po načrtih. Res se je malo zavleklo, vendar se je splačalo počakat, saj si lahko videl polno detajlov, ki jih nisi mogel videti prejšnje dni. Nekateri so se pritoževali kar je bilo v začetku še v mejah normale potem pa se je to prelilo v pritoževanje in skrb za svojo rit. Ne vem zakaj so nekateri bili tako nesramni mar niso mogli počakati, da v miru posnamejo in s pritoževanjem ne motijo dela? Ekipa je vseeno ostala pozitivna in mirna, kar me spet čudi in za to jim lahko le čestitam.

Po končanem snemanju smo se pozdravili, na hitro izmenjali mnenja in zadovoljstvo, pospravili ter se odpravili na vroči razmajani Ptuj.

Če želite zvedeti še kaj več o filmu boste morali malo počakati in si ga iti ogledat v kinematografe naslednjo pomlad in povem vam, ne bo vam žal.

Nekaj fotografij sem objavila v galeriji, vseh pa žal ni, saj bi bilo potem o filmu prikazanega preveč :)