Sobota je bila namenjena ulavfavanju motorja in treningom. Prav tako sva z atijem poleg nastavitev na najinemu gokartu pomagala še našim sosedom, katerim je počil nosilec za motor. Tako sva šranfala dva gokarta skupaj. Malenkost pa sva pomagala tudi avstrijski tekmovalki v mojem razredu.

Nedeljske kvalifikacije sem zaključila prva, kar je pomenilo, da na predfinalni dirki štartam s prvega štartnega mesta.

Tekme so se udeležili tudi Avstrijci, ki imajo priznano karting akademijo - Speed World Academy, v kateri se urijo zares dobri dirkači.

Po štartu v predfinalu smo se prehitevali skoraj vsak krog. Na štarni ravnini tretjega kroga me je po nesreči porinil avstrijski tekmovalec Michael Fiedler, ki je na žalost moral počakati izven steze. V zadnjem ovinku zadnjega kroga sem se lotila prehitevati prvouvrščenega šveda, ki je takoj, ko me je opazil, začel izrivati s steze in zato ga je zavrtelo in nato pa še mene. Zaradi visokega adrenalina in nepredvidljivega trka sprva nisem mogla najti gumba za zagon motorja zato sem izgubila kar nekej dragocenih mest. Predfinalno dirko sem končala na sedmem mestu.

Po predfinalni dirki sva bila s švedom, udeležencem trka v zadnjem ovinku, poklicana k direktorju dirke na zagovor. Vsak je povedal svojo zgodbo, direktor pa je odločil, da kazni ne bo vedar, če se bo ponovilo enako v finalu, bo diskvalificiral oba.

Finale se štartala s sedmega mesta. Vedela sem, da moram dati vse od sebe in izkoristiti vsak centimeter steze, če hočem ujeti prvo mesto. Predvsem pa ne smem izgubljati časa s prehitevanjem. Štartala sem odlično in že v prvem levem ovinku po štartu dosegla četrto mesto. Nisem hotela reskirati zato se nisem podala takoj v prehitevanje za boljša mesta. Ker smo bili precej hitri glede na ostale sem se raje držala prvih in nabirala in povečevala dragocen prostor za mano, saj z vsakim prehitevanjem izgubiš nekaj časa in tekmovalci za tabo se lahko preveč pribljižajo. Povečevali smo tempo in pobegnili pred ostalimi, nato pa sem se odločila stopiti v akcijo. Tako sem prehitela avstrijsko tekmovalko, ki je v predfinalu zaradi mojega trka prevzela vodstvo. Tako je do prve stopnjičke, ločil le še en tekmovalec - šved. Z njim sem se tako nenehno prehitevala. Krogi so bili napeti in vsak od naju je čakal le na napako drugega.

Ko je semafor na štartnociljni ravnici kazal števiko ena, sem prvouvrščenega poskusila ponovno prehiteti v levem ovinku za štartom, vendar se je takrat zalomilo. Voznik je ponovno začel riniti vame z desne, zaradi česar nisem mogla zaviti levo v ovinek in sem lahko zapeljala le naravnost na travo in tako presekala en ovinek. Voznika, ki sem ga tako nehote vseeno prehitela, sem morala spustiti naprej, saj bližnice niso dovoljene. Vedela sem, da na ta način lahko izgubim veliko časa in tudi prvo mesto, zato sem bila zelo natančna na plinu in uskladila čas srečanja tako, da sem kar najbolje izkoristila moč motorja. Ko me je prehitel sem izgubila malo in boj se je nadaljeval.

Na ovinku, kjer je bil zaradi nastavitev dirkalnika vedno boljši on, je v zadnjem krogu naredil veliko napako in mi zaprl ovinek. Ker sem ta manever predvidela, sem se že v začetku zavoja postavila na drugo stran in ga tako prehitela kar po zunanji strani. Takrat mi je v pomoč prišel trening odrivanja, ki sem ga imela 11 let nazaj v Krškem, ravno za take primere.

Do cilja sta me ločili še dve ravnici, kjer pa sem bila dovolj hitra, da me ni dohitel. Skozi cilj sem po dolgem času za pokal Sportstil Cup 2016 zapeljala prva in če povem po resnici, mi je na lice priletela solza saj sem v dirki zelo uživala in prva videla ciljno zastavo. Tako sem z vencem odpeljala slavnostni krog in zapeljala v bokse. Vse tribune na stavbi AMZS so kričale, kar me je še bolj veselilo.

Po dirki sem podebatirala še z mentorjem avstrijske ekipe, g. Michaelom Fiedlerjem iz Speed World Akademije. Povedal mi je kar nekaj zanimivih in hecnih stvari, ki jih je opazil, ko je tekmoval z menoj v kategoriji R4 Rotax 125 MAX.

Dirko je prišla pogledati tudi moja družina, mami, brata Timotej in Tobija ter teta Jasna s hčerko Tajo.

Ko smo se vračali domov sem izvedeli, da se je v soboto smrtno ponesrečil mamični stric Edi, ki je komaj čakal nedeljo, da pride na dirko prvič pogledat. To zmago zato posvečam njemu. Počivaj v miru Edi in hvala.

Fotografije, ki so nastale na tej 5. dirki za Sportstil Cup 2016 ter 4. dirki za državno prvenstvo 2016 lahko pregledate v galeriji.