Za nami je še ena uspešna dirka v Novem Marofu in skrati zadnja v letošnjem letu.
Po predpremieri filma Nika v Portorožu smo se naslednji dan že zgodaj zjutraj odpravili na zadnjo dirko letošnje sezone, ta je potekala 17. in 18. septembra na dirkališču v Novem Marofu.
Na sobotnih treningi, ki so bili sončni, je naše načrte malo prekrižala majhna ploha, zaradi katere so bili nadaljni treningi malo bolj mokri in vlažni. A do konca dneva se je steza že dobro posušila za naslednji dan.
Nedeljsko jutro je pokazalo, kaj se je ponoči dogajalo, saj je bila na našem jutranjem treningu steza še mokra. Ne glede na to sem izbrala kar slick gume, saj moram imeti občutek na volanu tudi če drsi.
Tudi kvalifikacije so potekale v bolj vlažnem okolju, saj se pista še ni do konca posušila. Tudi na kvalifikacijah sem vozila slick gume, kar je seveda bila odlična ideja, saj se je steza zelo hitro sušila. Vsak krog je bil hitrejši in to pri vseh dirkačih. Tak oje bilo zelo pomembno kdaj si šel na stezo. Več krogov ko si naredil hitrejši si bil. Žal mi je zmanjkalo krogov in kvalifikacije sem zaključila kot druga. Mogoče bi morala na stezo kakšen krog prej, vendar smo malo zamujali zaradi nastavitev vozila.
Predfinalno dirko sem začela iz drugega startnega mesta in se do zadnjega kroga borila za prvo mesta. Med dirko mi je na pedalu za plin odletela vzmet, ki vrača pedalo nazaj in občutek na pospeševanju ali zaviranju je bil porazen. Tako se gokart ni hotel vstaviti takoj, ko sem želela in s tem sem izgubila možnost, da zmagam na predfinalni dirki in prav tako možnost, da se udeležim svetovnega prvenstva v Sarnu v Italiji. Tako sem končala druga v predfinalu. Malo žalostna vendar vseeno vesela.
Pred finalno dirko sem se spomnila vseh dobrih in tudi slabih trenutkov, ki sem jih preživela s tem okvirjem, saj je bila zanj po 5ih letih to njegova zadnja dirka. Zato sva se v finalu še bolj potrudila in uživala v vsakem krogu, vsakem prehitevanju za prvo mesto. Dirka je bila lepa, brez udarcev in prerivanja ter polna preciznega prehitevanja. Mislim, da so gledalci uživali v dirki, saj sva s švedom kar popestrila dogajanje na stezi. Prav tako je bilo z bojem za tretje mesto. Tudi Klemen in Matjaž sta imela veliko dela in tudi tukaj so gledalci lahk ovideli pestrost borbe za stopničke. Ne glede na to, da je bila udeležba na zadnji dirki zelo slaba, je bila predstava odlična in občutki dobri. Na koncu sem z mojim modrim dirkačem osvojila prvo mesto. Skupaj sva odšla še po zadnji zmagovalni venec in odpeljala najin zadnji zmagovalni krog.
Na koncu sezone bi se rada zahvalila najprej svojim staršem, ki so me podpirali vsa ta leta in mi stali ob strani, vsej družini, tudi mojim sponzorjem brez katerih bi že zdavnaj zaključila z dirkanjem, navijačem, ki so navijali na vseh dirkah in mojemu Modremu dirkaču, ki je z mano odvozil pet let mojega življenja, s katerim sem dvakrat postala državna prvakinja in pokalna prvakinja ter dvakratna državna podprvakinja in trikratna pokalna prvakinja.
100x hvala vsem, ki ste mi pomagali to leto, ker brez vas ne bi zmogla.
Hvala vsem sponzorjem, navijačem in Modremu dirkaču številki 421. Še ena slikca v stilu »Nike« in lep pozdrav iz Novega Marofa na Hrvaškem.
Ostale fotografije pa so na voljo na tej povezavi.