Dirkati bi morali na novem ptujskem dirkališču, a so organizatorji (AMD Ptuj) dirko prestavili na poligon varne vožnje na Vransko. Treningov dan pred dirko ni bilo, a smo naslednji dan, poleg warm-upa, dobili eno rundo pred kvalifikacijami.

Vreme ni bilo najboljše. V soboto dež, nedeljsko jutro, na dan dirke, pa tudi ni bilo kaj drugačno, razen tega, da ni curljalo iz neba. No tudi to se je hitro spremenilo. Po mokrih treningih so sledile kvalifikacije in za trenutek se je pokazalo modro nebo. Želja po suhi pisti se je razblinila in zopet smo na pisto pripeljali z mokrimi gumami.

Na tekmo so prišli tudi domači navijači, ki so kljub slabemu vremenu vztrajno navijali vse do konca. Kvalifikacije sem končala na tretjem mestu in bila sem po eni strani razočarana, ker sem se slabo odrezala, po drugi strani pa vesela, saj je iz tretjega mesta veliko lažje štartati kot z drugega. Prvo mesto pa je seveda zgodba zase.

Če so bile kvalifikacije slabe je bilo predfinale boljše. Suha pista, suhe gume, lepo vreme, do predfinala pa nas je ločilo še par minut. Čakamo v park farmeju in zremo v nebo, vedno bolj sivo, vedno bolj nejevoljno. Oblaki so začeli siveti in se vleči čez nebo, v daljavi pa se je že videlo hudo deževlje. Čakali smo na zadnji trenutek in nazadnje sva z atijem začela menjati slick gume za dežne. Direktor dirke nam je dal 5 min dodatnega časa in kasneje zdaljšal na 10 min. Z atijem sva hitela a nisva mogla konkurirati ostalim, ki so imelo pa dva mehanika in več, a nama je vseeno uspelo večina stvari nastaviti za dež. Po super štartu sem se vse do konca dirke borila za drugo mesto in si ga tako tudi izborila. Zopet je bilo vse mokro in prepojeno z vodo.

Sledil je finale, štart z drugega mesta in tokrat s suho pisto. Razlika med tekmovalci se je hitro naredila. Ker je bila pista na treh delih še mokra in je čeznjo tekla voda, je bila tekma bolj napeta, saj se do zadnjega kroga ne ve kdo bo zmagal. Zavrtela sem se in dohitel me je tretjeuvrščeni in me prehitel. K sreči sem hitro prišla nazaj na pisto in oddivjala za njim. Prehitela sem ga ob prvi priložnosti na štartnocilni ravnini. Dirke ni konec dokler ne zamahne ciljna zastava. Dva kroga pred koncem je prvouvrščenemu odpadla veriga in tako je počakal, jaz pa sem prevzela vodstvo in zmagala.

Na koncu sezone sem zasedla drugo mesto v Sportstil pokalu in državnem prvenstvu 2017. Na svetovno prvenstvo na Portugalskem letos ne grem, mogoče pa naslednje leto.

Letošnja sezona je bila ena nepozabnih. Če pomislim, do dveh tednov pred dirko nisem vedela ali bom še dirkala ali ne in zato res tisoč krat hvala Romanu Jernejcu za Intrepidov okvir. Hvala tudi vsem sponzorjem brez katerih letošnja sezona sploh ne bi bila takšna kot je bila – super sezona. Hvala tudi staršem, ki žrtvujeta čas, da sta z mano na treningih in dirkah ter celotni družini, ki mi stoji ob strani.

Uživali smo iz dirke v dirko, ne glede na rezultate. Zdaj so na vrsti treningi in če bo vse po sreči, se zopet vidimo naslednje leto, če ne pa, ko se spet srečamo.

Ostale fotografije pa so na voljo v galeriji na tej povezavi.