Na sedmo dirko letošnje sezone smo se na Ptuj odpravili že v četrtek zjutraj. Ta dan nisem imela prav veliko treningov, saj sem še malo počivala po bolniški. Proti večeru so se pokazali nevihtni oblaki, ki pa jih je veter vztrajno podil stran. Malo je tudi porosilo.

Petek je bil bolj naporen, saj so bili treningi kar precej pogosti. Zvečer pa je začelo pihati, bliskati in grmeti. Skrila sem se na varno v avto, medtem ko so "ta veliki" držali šotore, da jih ne bi odpihnilo. Pod šotori je nastalo pravo malo jezero. Še dobro, da sta dež in veter kmalu prenehala in smo se lahko v miru odpravili spat.

Sobotno jutro je bilo sveže, sonce pa je vztrajno sijalo in počasi segrevalo pisto (in očitno tudi glave nekaterih dirkačev in mehanikov). Na jutranjem treningu ni bilo več nobenih sledi deževnega večera, razen polomljenih in potrganih tend v kampu.

Zelo tesno je bilo na kvalifikacijah, saj smo bili prvi trije skoraj izenačeni. Za najhitrejšim tekmovalcem sem zaostala le za 8 tisočink sekunde, tretjeuvrščeni pa 9 tisočink sekunde za menoj. Obetala se je zanimiva tekma.

Štart na predfinalni dirki mi je odlično uspel. Takoj sem prešla v vodstvo in ostala vodilna do konca dirke.

Medtem je sonce že dodobra ogrelo dirkališče. Z naslednjim razredom je namreč začelo vreti tako med tekmovalci kot med spremljevalci. Dva izmed dirkačev sta se namreč zapletla v bitko, ki jo je eden zaključil izven steze, kar je povzročilo vročo kri v boksih. Zaplet se je reševal s komisijo in sodniki še pred dirko razreda 7, kar je privedlo do prvega nenačrtovanega premora. Tudi v razredu 9 je prišlo do večjega naleta po štartu, zaradi česar je bilo tekmovanje ponovno prekinjeno za četrt ure. V tem času so lahko mehaniki zamenjali oziroma popravili zvite in polomljene dele. Štart finalnih dirk se je tako prestavil za pol ure.

Finalno dirko sem pričela s prvega štartnega mesta. Po zopet odličnem štartu sem vodila kar nekaj krogov. Zaradi okvare na zavorah sem počasi izgubljala prednost. Sotekmovalec me je dvakrat prehitel pri vstopu v ovinek, a sem ga pri izstopu iz ovinka vedno prehitela nazaj. Ciljno črto sem tako prevozila kot zmagovalka. Po tehtanju sem se vrnila na štart, kjer mi je podžupan občine Hajdina podelil lovorjev venec. Odpeljala sem še častni krog po stezi in gokart zapeljala nazaj v park ferme.

Lepo je bilo videti trenerja Matjaža in ostale prijatelje, ki so se skupaj z mano veselili moje zmage.

Tudi finala ostalih razredov so bila zanimiva in še vedno vroča. V razredu 4 Rotax junior je Klemen Praznik dosegel drugo mesto, Sandro Lukovič je bil pri seniorjih z veliko prednostjo prvi, Matic Gorišek pa je bil tokrat drugi. David Rotar se žal dirke ni mogel udeležiti, bil pa nam je vsem v veliko pomoč.

Na podelitvi sta me Filip in Jakob iz zasede stuširala s šampanjcem. Delno sem jima vrnila, preostanek pa je presenetil trenerja Matjaža, saj se je nepričakovano polil po njegovi glavi .

Sedaj nam ostane še ena dirka zopet na Ptuju. Drugo oktobrsko soboto bom poskušala čim bolj sproščeno odpeljati še zadnjo dirko letošnje sezone. Se že veselim.

Fotografije v galeriji si boste lahko ogledali, ko se naspim.

Lahko noč.