Po hitri sestavi in namestitvi vozila sem z vsem zagonom, dobro voljo in močmi začela enega izmed prav posebnih treningov. Zabavno je bilo prav čez cel dan, saj smo z vragolijami, uspešnim treningom, pogovori in novostmi popestrili sončen in topel dan v Čedadu.

Zanimivo mi je bilo videti tudi poseben gokart, izdelan na prav poseben način, saj ga ne more voziti prav vsak. Ko sem videla osebo, ki je z naporom in z veseljem sedla za volan tega vozila, zraven pa še posrečeno odpeljala veliko število krogov, mi je tudi to še posebej polepšalo dan. Če ima človek tako voljo in moč po uresničitvi sanj, potem se resnično lahko marsikaj doseže. Posebej prilagojenega Easykart-a, ki je na volanu imel ročici za plin in zavoro, je namreč vozil paraplegik. Glede na razmere, je bila njegova vožnja odlična, njegovo zadovoljstvo po končanem treningu pa nepopisno.

Klemen je s svojim znanjem preizkusil nekaj drugačnega in v ovinkih začutil kakšen je občutek, ko sediš na vozilu, katerega poganja nekaj močnejšega. Pravi, da bi se zadeve lahko kaj hitro privadil.

Tole pisanje bom počasi zaključila, saj je bila s polno luno obsijana večerna pot domov dolga, jutri pa me čaka še zanimivo srečanje z nekaterimi dirkači v boksih gorsko hitrostne dirke Lučine 2011. Če boste pridni, pa si boste lahko prebrali in ogledali koga vse sem obiskala.

V kolikor pa še niste zaspani, pa si lahko ogledate moj nočni pozdrav iz galerije.