Na povabilo AMZS sem se udeležila te prireditve, ki so ga pripravili posebej za žensko populacijo voznic. Pripravili so nepozaben dan zabave in razvajanja.

Ob koncu prireditve so jim pripravili še presenečenj in sicer vožnje z gokardi. Pred tem sem se po stezi zapeljala nekaj krogov, tako da so videle kako izgleda pravi tekmovalni kart.

Po končani prireditvi pa sem imela stezo čisto zase.

Kot vedno smo se na dirkalno jutro zbudili zgodaj in polno pripravljeni. Nič nas ni ustavilo pred smehom in veseljem, da spet lahko dirkamo. Čeprav je bil dež, smo opravili jutranji trening. Po treningu so sledile kvalifikacije, dež pa še kar ni pojenjal. Šotor je bil že skoraj v jezeru, le malo je manjkalo pa bi se sprehajali v vodi. Na kvalifikacijah sem bila 12. od 17.-ih.  Torej predfinale sem začela 12. in končala 9. Trudila sem se in lovila osmega, vendar ni uspelo. Očala so se mi nenehno rosila. Za finalno dirko mi je ati našprical vizir in rešil težavo.

Najmlajši v razredu Rotax 125 Micro Max so finalno dirko še vozili na dežnih gumah, mi pa smo lahko uporabili slick gume za suho stezo. Štart je bil pri nas najbolj razburljiv, saj je eden izmed dirkačev skoraj skočil čez mene. Za prvimi desetimi se je proga zamašila zaradi trka in zunaj sta ostala dva dirkača. Zaradi tega smo morali naslednji krog počakati na startni ravnini. Čakali smo, da so odmašili progo, in nadaljevali. Vse do konca je bilo razburljivo, saj sem se borila za peto mesto. Na žalost sem za njim zaostala nekaj metrov.

Šesto mesto je odličen rezultat v konkurenci teh voznikov in sem ga zelo vesela. Je pa tudi najboljši rezultat med slovenskimi kartisti, kar mi je v pokalu Sportstil cup prineslo pokal za prvo mesto.

Fotografije sem odložila v galeriji in si jih lahko v miru ogledate.

Zelo, zelo zgodaj smo se odpravili v daljni kraj po imenu Bruck. Med potjo smo se nekajkrat ustavili in spili kakšen čaj ter pojedli kakšen prigrizek. Pot do Brucka v Avstriji je bila dolga, a na srečo dokaj ravna. Večinoma smo se peljali po avtocesti.

Ko smo prispeli, so nekateri že trenirali, mi pa smo si morali najprej poiskati prostor za nastanitev. Na prostor, ki smo ga našli, smo postavili šotor, orodje, gokart ter vse potrebno za trening. Prvi trening ni bil kaj prida, saj sem bila prvič na tej progi. Ker pa sem se je hitro navadila, smo lahko pričeli z resnejšim treningom. Pomagal nam je tudi g. Roman Jernejc, ki nam je zagotovil vse potrebno za tekmo. Po treningu, ki je potekal v petek, smo gokarte pospravili in se odpravili v kavarno kjer smo postali nekaj sporočil in se okrepčili z pijačo. Po okrepčilu smo se odpravili v hotel, v katerem smo prespali. Tam smo povečerjali, se malo pogovorili ter odšli spat.

Na sobotno jutro nas je zbudil alarm na mobilniku. Hitro smo ustali in odšli na zajtrk, nato pa na dirkališče. Med vožnjo smo videli polno vetrnic, ki s pomočjo vetra proizvajajo energijo. Sobota je bila natrpana, saj je bil le dan do dirke. Po boksih se je vozilo vse več otrok z motokrosi in električnimi skiroji. Na stezi nas je bilo preko 20, zato je bila tudi tu gneča. Domači dirkači so se lovili kot čebele, mi pa smo jih dohajali. Na sobotni večer smo morali opraviti tehnični pregled. Pokazati smo morali motor, šasijo in homologacijo čelade. Na koncu dneva pa smo se kot prejšnji dan odpravili v hotel na večerjo in spanje.

Nedelja je bila dan za dirko. Trening je bil samo eden, nato so sledile kvalifikacije, na katerih sem bila osemnajsta od dvajsetih dirkačev.

Na tribunah sem si ogledala predfinalno dirko razreda Rotax Micro Max, v kateri so se otroci zaleteli takoj na štartu, saj je skoraj vsak hotel iti na notranjo stran. Tako sem kar malo ustrašila, kako bo na naši dirki.

Bilo je še huje kot sem mislila. Na notranji strani so se prerivali in počili skupaj. Nastal je kupček zvitih gokartov in aks. Nato pa je tik pred mano nekdo priletel v gume nato še eden nanj in nato še eden. Komaj sem se izognila trku, a mi je vseeno uspelo. Uspešno sem nadaljevala vožnjo. Na koncu sem pridobila devet mest in končala deveta.

Finalno dirko v najmlajšem razredu je eden končal v reševalnem vozilu, ker se je zaletel v ograjo, a mu ni bilo nič hudega. Naš razred pa ni bil tako razmetan po stezi kot prej. Start je bil milejši in brez zapletov. Med dirko smo se nekajkrat prehiteli, a na koncu sem vseeno obdržala deveto mesto.

Za udeležbo sem prejela tudi majhno nagrado, to je bila medalja.

Tekmoval je tudi Sandro Lukovič in Ukyo Sasahara. Sandro je zmagal v razredu DD2, Ukyo Sasahara pa je bil drugi v svojem razredu.

Fotografije z mojega največjega dogodka sem odložila v galeriji in si jih lahko ogledate.

»Še enkrat se najlepše zahvaljujemo Romanu in Renati Jernejc (Sportstil), ki sta sponzorirala celotno tekmovanje.«

Začela sem z višjo kategorijo in končala z nižjo. Med prehitevanjem sem tik pred ovinkom prepozno zavirala in zato zletela s steze, a na srečo sem pravočasno poravnala kart, da sem lahko bo izletu zapeljala naravnost v boks. Ob tem dogodku mi je pošteno bilo srce saj nisem vedela ali sem še živa ali ne.

Po treningih so začeli prihajati v ospredje domačini s svojo glasbo in petjem, ki je trajal vse do pozne ure zvečer ali tako rečeno že skoraj jutra.

Sobota se je začela še bolj ogrevati po jutranjih treningih, ki so bili nekam drseči glede na prejšnji dan, saj je bilo na stezi polno listja in prahu. Kvalifikacije so bile bolj vroče in že bolj obetavne v razredu R3 Rotax Mini Max. Dosegla sem drugi čas in končala le desetinko za prvim, kvalifikacije v razredu R4 Rotax Max Junior pa sem končala na petem mestu z odličnim časom.

Kljub težavam in novim pravili, so se dirke vrstile ena za drugo, novo pravilo pa je bilo najbolj strogo do zdaj, saj mehanik ni smel do voznika in njegovega dirkalnika pred tehtanjem.

V kategoriji R4 Rotax Max Junior je eden izmed boljših voznikov imel težave s tehniko in sem ga skoraj prehitela. V razredu R3 Rotax Mini Max sem na predfinalni dirki ciljno črto prevozila kot druga. Zanimivo je bilo v razredu R2 Gazela Free, saj so se trije vozniki zaleteli. Dva sta končala dirko, saj je eden izmed niju ostal brez sprednjega odbijača, drugi pa je počakal kar na stezi.

Prvo finalno dirko sem odpeljala v razredu R4 Rotax Max Junior in po nekaj udarcih končala kot četrta. V kategoriji R3 Rotax Mini Max sem na startu povedla. V naslednjih treh krogih sva se na vsakem ovinku prehitevala z drugim voznikom. V četrtem krogu je zapeljal vame, se obrnil, meni pa je ugasnil motor. Motor sem s težavo vžgala, izgubila pa sem preveč dragocenega časa, da bi dirko zmagala in sem zato končala kot druga.

Na koncu dneva je AMD Šlander Celje znova zmagal s tremi zmagami in tremi drugimi mesti.

Pestro je bilo še kasneje, saj je na prikolici spustila guma in smo imeli dodatno delo, da smo usposobili stvari za odhod proti domu.

Vabljeni ste na ogled zadnje dirke za državno prvenstvo 2012 in Sportstil Cup 2012m ki bo potekala v sotobo 8. septembra 2012 na dirkališču Alberone v Italiji.

Trenirala sem dve kategoriji in sicer Rotax 125 Mini Max in Rotax 125 Junior, saj sem namerevali voziti v obeh. Bilo je zabavno saj sva si bila s Klemnom zelo blizu. Po dolgem času smo zopet spali v avtu in bilo mi je zelo prijetno, saj so bila čez celo noč odprta zadnja vrata, da je bilo hladno.

Na sobotno jutro se je slišalo čudno presketanje podobnemu dežju, a ko sem stopili iz avtomobila v katerih sem spala, sem videla, da je presketalo le listje listje.

Najprej sem začela z Rotax 125 Mini Max, po menjavi nekaterih kategorij, pa sem nadaljevala z Rotax Junior. Kvalifikacije sem v razredu Rotax Junior zaključila na odličnem tretjem mestu, le za nekaj tisočink sekunde za drugouvrščenim Vidom, bila pa sem pred Saro in Mitjo. V razredu Rotax Mini Max pa sem kvalifikacije odpeljala odlično in si privozila Pole Position. Na tehtanju je imel težave novi tekmovalec Mark, saj je bil zaradi prenizke teže diskvalificiran.

Predfinalno dirko v razredu Rotax Mini Max sem končala na prvem mestu. Žal je med gumami pristala Karla, kar je zanjo pomenilu štart v finalu z zadnjega mesta.

Na štartu v razredu Junior se mi je na zadnjo gumo, čez zadnji panč, zapeljal Mitja, a vseeno je ostal za mano. Tako sem končala na tretjem mestu, pred mano pa sta bila le Klemen na prvem in Vid na drugem mestu.

Finalno dirko v razredu Junior sem končala prav tako kot predfinalno, le da je na tej dirki bilo več prehitevanja. S Klemnom sva se enkrat zaletela, saj sem hotela prehiteti Vida, a je Klemen zavrl svoj gokard in fizika je naredila svoje. Imela sva srečo in sva zaplet kaj hitro postavila nazaj na prave tire. Nekaj krogov pred koncem me je prehitela Sara a sem jo na izhodu iz ovinka takoj prehitela nazaj. Ciljno črto sem prevozila tretja in en pokal je bil že moj. V kategoriji Rotax 125 Mini Max sem v finalu zmagala z velika prednostjo pred Markom in Canetom. Mark je zaradi napake pri štartu zaslužil deset sekund in padel na tretje mesto.

Na podelitvi so se špricali z šampanjci in mokri so bili tudi tisti, ki so prišli samo gledat. Sama sem se izmuznila brez polivanja, saj mi je bil okust pijače, ki sem jo dobila na podelitvi zelo všeč.

Zaradi pritožbe v razredu Rotax 125 Junior, pa žal podelitve za klube ni bilo.

Večer smo prijetno zaključili še z družinsko pico v Ajdovščini ter z nasmehi na obrazih odšli proti domu.

Fotografije sem odložila v galeriji in si jih lahko ogledate.