Dan pred zadnjo letošnjo dirko v sezoni sem bila v Portorožu skupaj s filmsko ekipo filma Nika.

Pri filmu sem sodelovala lansko poletje, kjer sem igrala dirkača 421 na finalni dirki takoj za glavnimi igralci. Naj omenim tudi to, da je bilo zelo prijetno delati s snemalno ekipo. Vsi so prijazni in polni energije :) To delo bi si še kdaj želela opravljati, pa naj bo pred kamero ali za njo. Upam, da me bodo še kdaj povabili in jim bom lahko pomagala. Vse čestitke celotni filmski ekipi.

Premiera celovečernega mladinskega filma Nika je potekala v Portorožu.

Takoj po šoli smo se odpravili v Portorož. Tokrat me je spremljal tudi ata Peter. Malo nas je skrbelo, če bom oprišli do časa. Ko pa smo prišli v Portorož in iskali parkirišče, se je nasproti pripeljal Domen Jerančič. Kaj hitro smo našli prostor za avto in se odpravili proti avditoriju.

Hitro smo našli znance filmske ekipe, se skupaj fotografirali ter kakšno rekli.

Z bratom Timotejem sva se morala slikati pred filmsko reklamo, saj mi je bila postavitev všeč.

Ljudi se je kar trlo in komaj smo čakali, da se posedemo in začnemo z ogledom filma Nika. Dobili smo tudi anketne listke s katerim bomo na koncu predstave ocenili filmo z oceno pet seveda :)

Film me je prevzel in kaj hitro je bilo predstave konec. O filmu ne bom preveč izdala, saj vam ga iz srca privoščim, da si ga ogledate, kaj kmalu pa bo tudi na sporedu v kinematografih po Sloveniji.

Po filmu so na odru predstavili še celotno filmsko ekipo ter zaključili z glasbeno točko iz filma.

Nad filmom Nika sem bila zelo navdušen in si ga bom šla ogledati še enkrat ob prvi priložnosti. Prav tako pa bom počakala na DVD, če bo le na voljo.

Soboto smo izkoristili za druženje obenem pa smo pretegnili še kolesa manjšega dirkalnika.

Odšli smo v Krško na dirkališče Raceland. Na progi se mi je pridružil tudi brat Timotej z mojo zmagovalno "gazelco" 321.

Sredi treninga je na dirkališče prišla tudi mamična sodelavka s svojo družino. Ogledali so si mojo celotno opremo ter moje in bratove vožnje.

Ker sta Marta in Marko tudi ljubitelja adrenalina, smo se pomerili z rentami.

Kasneje so na obisk prišli tudi sorodniki in skupaj smo se poveselili ob mojem treningu in se vozili z rentami. Najbolj veseli pa so bili otroci, saj so nekateri prvič sedeli za volanom, a ne Julija :)

Ostale fotografije sončne sobote pa si lahko ogledate v galeriji.

Na trening smo odšli nekoliko prej kot ponavadi, saj smo nazadnje na tem dirkališču bili pred tremi leti.

Trenirali smo celoten četrtek in petek, v soboto pa je bila dirka.

Zaradi zelo nagripirane steze je nam težave delal okvir kartinga kar se je zelo poznalo na gumah. Le te je zelo hitro obrabljalo. V tem času smo iztrošili kar tri komplete gum :)

Do sobotne dirke smo to težavo malce umirili, vendar smo s tem še vedno imeli nekaj težav.

Sobotno dirko smo pričeli z dvema jutranjima treningoma. Sledile so kvalifikacije v katerih sem zaključila kot peta. Z nami so tekmovali tudi avstrijski dirkači Speed World Akademije. Nekatere izmed njih sem poznala že od prej, predvsem njihovega trenerja Mihaela Fiedlerja, ki je tekmoval že na naši dirki na Vranskem ter njegova varovanka Alice Karlhuber.

Po kvalifikacijah je sledil brifing, ki je tokrat potekal malo drugače. Najprej je direktor dirke v nemščini povedal pravila in kazni ter potek dirk domačim voznikom, nato pa nam je naš organizator vse še enkrat povedal v našem jeziku. Po kratkem premoru so sledile dirke.

Na predfinalni dirki sem takoj na štartu pridobila eno mesto. V šikani kmalu za tem je prišlo do incidenta. Enega izmed dirkačev, ki me je hotel v šikani prehiteti, je zavrtelo zato sem morala na hitro reagirati in ovinek v šikani prevoziti po travi. Žal se drugače ni dalo mimo. S tem sem izgubila nekaj prednosti, kar je izkoristil avstrijski dirkač. Tako sem izgubila pozicijo četrtouvrščene ter skoraj do konca dirke držala peto mesto. Ko se je nekaj krogov pred koncem avstrijski dirkač nesrečno ustavil na travi ob štartni ravnici. Tako sem predfinalno dirko zaključila četrta.

Dirka v finalu ni bila nič manj zanimiva. Na štartu sem izgubila eno mesto, a sem po nekaj krogih mesto pridobila nazaj. Dirkač s katerim sem se prehitevala se mi je proti koncu dirke začel približevati. Ko me je želel prehiteti se je za žalost zavrtel, saj je močno zaviral v ovinku, kar pa ni zaželjeno. To mi je zelo ustrezalo, saj sem morala le še odpeljati dirko do konca brez da bi se ustavila.

Tako sem izmed vseh dirkačev v kategoriji Rotax 125 MAX Senior končala na odličnem četrtem mestu. V točkovanju za Sportstil Cup 2016 pa mi je ta dirka prinesla skupno drugo mesto. Žal je bil šved Pierre tokrat zame prehiter.

Nekaj fotografij z dirke si lahk oogledate v galeriji.

Sobota je bila namenjena ulavfavanju motorja in treningom. Prav tako sva z atijem poleg nastavitev na najinemu gokartu pomagala še našim sosedom, katerim je počil nosilec za motor. Tako sva šranfala dva gokarta skupaj. Malenkost pa sva pomagala tudi avstrijski tekmovalki v mojem razredu.

Nedeljske kvalifikacije sem zaključila prva, kar je pomenilo, da na predfinalni dirki štartam s prvega štartnega mesta.

Tekme so se udeležili tudi Avstrijci, ki imajo priznano karting akademijo - Speed World Academy, v kateri se urijo zares dobri dirkači.

Po štartu v predfinalu smo se prehitevali skoraj vsak krog. Na štarni ravnini tretjega kroga me je po nesreči porinil avstrijski tekmovalec Michael Fiedler, ki je na žalost moral počakati izven steze. V zadnjem ovinku zadnjega kroga sem se lotila prehitevati prvouvrščenega šveda, ki je takoj, ko me je opazil, začel izrivati s steze in zato ga je zavrtelo in nato pa še mene. Zaradi visokega adrenalina in nepredvidljivega trka sprva nisem mogla najti gumba za zagon motorja zato sem izgubila kar nekej dragocenih mest. Predfinalno dirko sem končala na sedmem mestu.

Po predfinalni dirki sva bila s švedom, udeležencem trka v zadnjem ovinku, poklicana k direktorju dirke na zagovor. Vsak je povedal svojo zgodbo, direktor pa je odločil, da kazni ne bo vedar, če se bo ponovilo enako v finalu, bo diskvalificiral oba.

Finale se štartala s sedmega mesta. Vedela sem, da moram dati vse od sebe in izkoristiti vsak centimeter steze, če hočem ujeti prvo mesto. Predvsem pa ne smem izgubljati časa s prehitevanjem. Štartala sem odlično in že v prvem levem ovinku po štartu dosegla četrto mesto. Nisem hotela reskirati zato se nisem podala takoj v prehitevanje za boljša mesta. Ker smo bili precej hitri glede na ostale sem se raje držala prvih in nabirala in povečevala dragocen prostor za mano, saj z vsakim prehitevanjem izgubiš nekaj časa in tekmovalci za tabo se lahko preveč pribljižajo. Povečevali smo tempo in pobegnili pred ostalimi, nato pa sem se odločila stopiti v akcijo. Tako sem prehitela avstrijsko tekmovalko, ki je v predfinalu zaradi mojega trka prevzela vodstvo. Tako je do prve stopnjičke, ločil le še en tekmovalec - šved. Z njim sem se tako nenehno prehitevala. Krogi so bili napeti in vsak od naju je čakal le na napako drugega.

Ko je semafor na štartnociljni ravnici kazal števiko ena, sem prvouvrščenega poskusila ponovno prehiteti v levem ovinku za štartom, vendar se je takrat zalomilo. Voznik je ponovno začel riniti vame z desne, zaradi česar nisem mogla zaviti levo v ovinek in sem lahko zapeljala le naravnost na travo in tako presekala en ovinek. Voznika, ki sem ga tako nehote vseeno prehitela, sem morala spustiti naprej, saj bližnice niso dovoljene. Vedela sem, da na ta način lahko izgubim veliko časa in tudi prvo mesto, zato sem bila zelo natančna na plinu in uskladila čas srečanja tako, da sem kar najbolje izkoristila moč motorja. Ko me je prehitel sem izgubila malo in boj se je nadaljeval.

Na ovinku, kjer je bil zaradi nastavitev dirkalnika vedno boljši on, je v zadnjem krogu naredil veliko napako in mi zaprl ovinek. Ker sem ta manever predvidela, sem se že v začetku zavoja postavila na drugo stran in ga tako prehitela kar po zunanji strani. Takrat mi je v pomoč prišel trening odrivanja, ki sem ga imela 11 let nazaj v Krškem, ravno za take primere.

Do cilja sta me ločili še dve ravnici, kjer pa sem bila dovolj hitra, da me ni dohitel. Skozi cilj sem po dolgem času za pokal Sportstil Cup 2016 zapeljala prva in če povem po resnici, mi je na lice priletela solza saj sem v dirki zelo uživala in prva videla ciljno zastavo. Tako sem z vencem odpeljala slavnostni krog in zapeljala v bokse. Vse tribune na stavbi AMZS so kričale, kar me je še bolj veselilo.

Po dirki sem podebatirala še z mentorjem avstrijske ekipe, g. Michaelom Fiedlerjem iz Speed World Akademije. Povedal mi je kar nekaj zanimivih in hecnih stvari, ki jih je opazil, ko je tekmoval z menoj v kategoriji R4 Rotax 125 MAX.

Dirko je prišla pogledati tudi moja družina, mami, brata Timotej in Tobija ter teta Jasna s hčerko Tajo.

Ko smo se vračali domov sem izvedeli, da se je v soboto smrtno ponesrečil mamični stric Edi, ki je komaj čakal nedeljo, da pride na dirko prvič pogledat. To zmago zato posvečam njemu. Počivaj v miru Edi in hvala.

Fotografije, ki so nastale na tej 5. dirki za Sportstil Cup 2016 ter 4. dirki za državno prvenstvo 2016 lahko pregledate v galeriji.

Sezono 2016 v kartingu smo otvorili v Italiji, natančneje v Latisani. Vreme je bilo sončno in dan je popestril tudi primorski veter.

Na sobotnem treningu smo imeli veliko težav. Prvih nekaj treningov je bilo še kar v redu, nato pa so nastopile težave. Nekdo od neizkušenih voznikov se je zaletel vame in menjali sko zadnjo akso. Na novem treningu kmalu zatem, ko je štarter zamahnil z zeleno zastavo za začetek treninga, motor ni hotel vžgati. Z atijem sva poskusila vse in še vseeno ni vžgal. Tako sva ga naložila na voziček in odpeljala v boks. Iskala sva vzrok nekje v vezi zaganjača. Zamenjala sva krtačke zaganjača motorja ter komplet napeljavo zanj. Zaganjač je v prostem teku deloval normalno, zato sva poskusila ponovno na treningu, saj se je ravno začela nova runda. Žal motor pod obremenitvijo zopet ni hotel vžgati. Malo sva povprašala in počakala na pomoč. Ponovno smo razdrli del motorja ter odstranili zaganjačev avtomat. Tudi tokrat je zaganjač v prostem teku deloval, vendar ne pod obremenitvijo. Tako nam je začelo zmanjkovati idej kaj bi lahko bilo narobe. Na zadnje smo zamenjali štarter, ki ga je z veseljem posodil Prunkov oče Martin in motor je končno tekel kot po maslu. Seveda smo zgubili veliko dragocenega časa in treningov, vendar glede na to, smo sobotni trening še vedno uspešno zaključili.

Na nedeljsko jutro smo na stezo prvi zapeljali vozniki razreda R4 Rotax 125 Max Senior. Na kvalifikacijah sem si privozila odlično drugo mesto vendar le za pičle tri desetinke. Tako sem predfinalno dirko začela na drugem mestu.

Štart na predfinalni dirki mi ni uspel najbolje, zato sem zgubila eno mesto, ki sem ga v nadaljnih ovinkih pridobila nazaj. V tem času je prvouvrščeni nabral tako prednost, da ga nisem mogla več dohiteti.

Na finalni dirki je bilo bolj napeto, saj je bil štart dokaj dober, čeprav sem vseeno izgubila eno mesto. Voznika, ki je bil pred mano sem še hitreje prehitela, kot v predfinalu, zato sem imela več možnosti, da bi dohitela in prehitela prvouvrščenega. Žal ga nisem prehitela in ciljno črto prevozila kot druga.

Kljub temu je bila dirka hitra in zanimiva. Naslednja dirka bo 17. aprila na Vranskem, kamor ste vsi lepo vabljeni.

Nekaj fotografij z dirke si lahko ogledate v galeriji.