Na Vransko večkrat pridejo tudi avstrijski dirkači s Speed World Akademije in tudi tokrat ni bilo drugače. Kar nekaj se jih je pripeljalo in se nam pridružilo v različnih kategorijah.

Zabave ni primanjkovalo, saj so nekateri že vedeli kdo bo prvak ali pa da imajo zagotovljeno mesto ne glede na rezultat te zadnje dirke. Spet drugi pa so se na dirkališču bojevali za odločilne točke tega prvestva za boljša mesta.

Na kvalifikacijah sem bila najhitrejša, kar je že odlično vplivalo na moje razpoloženje ter ne tako dobro na druge :)

Predfinalno dirko sem začela prva, Vendar je prišlo do spremembe. Ker smo bili seniorji združeni z juniorji, smo morali štartati zadnji, se pravi z zadnje vrste za juniorji. Glede na direktorja dirke, ki  pravi, da se juniorjem gre za točke nam pa ne saj je bilo prvenstvo s točkami za nas že določeno. Tako smo štartali s ciljne ravnice za juniorji in jih zaradi močnejših motorjev prehitevali celo dirko. Končala sem druga.

Finalna dirka se je odvila tako kot predfinalna. Štart je bil na enak način, imeli pa smo še več prostora to juniorske skupine. Zaradi tega smo jih dohiteli še prej, saj smo hitrejši, prehitevanja pa je tudi bilo več. Tokrat nisem izgubljala časa z juniorji, saj sem hotela zmagati.

Ko je na semaforju pisalo, da je do konca dirke samo še en krog, sem takoj vedela, da bo odločal zadnji ovinek. V ovinku, ki večkrat določa zmagovlaca dirke sem izgubila prvo mesto. V istem ovinku je dirkač iz juniorske kategorije prehitel mene in prvouvrščenega iz moje kategorije. Do konca sta bila le še dva ovinka. Vedela sem, da moram zdržati in slediti dirkačem pred menoj. Bili smo vlakec eden za drugim na odbijaču do zadnjega ovinka. Oba sva začela s prehitevanjem in tako smo v ovinek šli trije skupaj. Meni je uspelo prehiteti oba skupaj in tako sem ciljno črt prepeljala prva.

Priborila sem si venec, ki sem ga prejela takoj naslednji krog na cilju ter odpeljaja svoj zmagovalni krog.

Na podelitvi sem dobila še največji pokal in šampanjec. Žal sem v sezoni pridirkala premalo točk, da bi končala v skupnem seštevku prva in odšla na svetovno prvenstvo na Portugalsko. Bom pa poskusila naslednje leto :)

Hvala vsem, ki ste me podpirali to sezono tako ali drugače. Največja zahvala gre mojima staršema, ki me podpirata že toliko let in nikoli nista podvomila vame. Hvala vsej družini, ki leto naredijo posebno in vsem navijačem, ki pridejo na dirkališča tako daleč, da bi navijali.

Hvala tudi sponzorjem brez katerih sezona 2016 ne bi bila takšna kot je bila. Hvala vsem še za eno nepozabno sezono.

Fotografije so v galeriji.

Vmes smo se z ostalimi udeleženci snemanja šalili z besedami »…in akcija«, seveda so nas drugi malo čudno gledali, a samo mi smo vedeli za kaj se gre, zato je bilo to toliko bolj zabavno.

Zvečer, ko sva z atijem pospravljala, se je mimo naju pripeljal avto. Ko se je ustavil, sva zaslišala glas »Živjo Katja« in v avtu je sedel Nenad Nešo Tokalić, ki je v Kopru dejal, da nas pride gledat na Ptuj. In res je prišel povedat, da se v nedeljo na dirki srečamo in da bo tukaj cel dan. Po kratkem pogovoru smo se poslovili in odšli vsak na svoje delo.

Nedelja, jah tekma, a ne? Ja kje naj začnem? Jutranji trening ni bil kaj prida poseben, kar je manjkalo včeraj na treningih sva nastavila danes.

Kvalifikacije? Končala sem druga z nekaj zaostanka, kart pač ni hotel iti ali pa sem jaz kaj zašmornala. Dirke sta se poleg mene udeležili še dve punci, Karla iz Hrvaške ter Vanesa iz Slovenije.

Predfinalna tekma se je začela z neupoštevanjem pravil direktorja dirke: »Preden ugasne semafor se ne pospešuje!« Je v tem stavku kaj nejasnega? Meni se zdi vse jasno, a če se postavlja pravila, potem naj se gleda kdo pospešuje in kdo ne. Tako se mi je sfižil štart in po prvem ovinku sem bila četrta. Na kar sem takoj poskušala prehiteti in prehitela lepo po šolsko, ker pa nekateri ne znajo bremzat, je ta nekdo pristal v malinah zunaj steze. Tako sem prišla na pozicijo tri.

Sledil je obračun z drugim, ki se ni in ni dal dokler tudi njega nisem skoraj poslala v maline. Zaradi prevelikega zaostanka za prvim, sem tekmo končala druga.

Pred finalno dirko sva si z Nešotom podala roke ter se slikala, nato pa sem odšla na stezo. Finalna dirka je bila malo drugačna, vendar sem na štartu vseeno izgubila eno mesto, katerega sem si izborila v nadaljnih krogih tekme. Prehiteli smo se več krat in naposled smo se punce le prebile na drugo in tretje mesto.

Na predzadnjem ovinku finala se je videl pesek, ki je letel po zraku saj je nekdo zapeljal s steze. Do konca dirke sem vozila prepričljivo na drugem mestu, saj je bila razlika do prvega zopet prevelika.

Po koncu vseh dirk smo se vsi udeleženci snemanja mladinskega filma Nika skupinsko slikali ter nato odšli na podelitev.

Fotografije, ki so nastale na 1. dirki za državno prvenstvo 2015 ter 4. dirki za Sportstil Cup 2015 lahko pregledate v galeriji.

Brž ko sva prišla sva dobila prijazno dobrodošlico in takoj zatem sva se lotila dela. Pred snemanjem je bilo potrebno narediti nekaj treningov in za to so bile namenjene večerne ure torka. Ko smo končali nam je gospa Bistra povedala kje imamo rezervirano spanje, kako se pride do tja ter kdaj moramo biti zjutraj tukaj. Tako sva se z atijem odpravila v hotel Convent, kjer sva prevzela ključe od najinega apartmaja in se takoj odpravila na večerjo. Vendar tega dneva še ni bilo konec. Takoj ko sva prišla v vilo Bor sva morala najprej odstraniti malega nepridiprava, ki se je zatekel k nama v tuš. Ja najprej je ati skozi vrata vrgel pet centimetrov velikega škorpiona, zatem še malo stonogo, za nameček ob odprtem oknu pa se je v sobo pritihotapila še vešča. Ko sva se nastanila sva poklicala mami in za kratek čas pogledala tv, nato pa odšla spat saj se jutrišnji delovni dan začne že ob 7 zjutraj.

Sreda, prvi dan snemanja.

Kdo bi si mislil da se bo to zgodilo tako zgodaj? Ko smo se pripeljali nazaj na Kopersko karting stezo smo se srečali in pozdravili z snemalno ekipo in režiserjem Slobodanom Maksimovićem. Brž zatem smo postavili bokse in se odšli učit koerografije za tekmo. Pri tem nam je pomagal Domen Jerančič. Ko smo se vse dogovorili smo to potrenirali in posneli. Vse je šlo hitro, čeprav se je velikokrat takoj zatem, ko si stopil v kart slišalo »Fantje pejte še mal v senčko, bomo premaknili kamero!« Mene to ni motilo, ker sem vse naredila z veseljem in zagnanostjo čeprav je bilo na soncu krepkih 35 stopinj.

Spoznala sem tudi nekaj slovenskih igralcev, kot so Nenad Nešo Tokalić, Gašper Tič, Borut Veselko, Tomaž Klemenčič… in enega izmed scenaristov, Matjaža Pikala. Snemanje je bilo tako zabavno, da smo čisto pozabili na čas, ko se je nekdo oglasil z besedo »kosilo«. Tako so besede »ton teče, kamera teče, in akcija« za eno uro potihnile nato pa spet nazaj oživele.

Res se čudim kako so lahko zdržali tako dolgo na soncu, mislim saj sem tudi jaz bila na soncu, vendar smo se lahko dirkači zatekli v senco med odmori, snemalna ekipa pa je ta čas premikala kamero. Res so dobri. Ko se je zaslišalo še zadnji zvok zadnje klape za današnji dan smo posneli zadnji prizor tega dneva in tako smo pospravili karte, naredili dodaten bencin za naslednji dan, sicer ga je bilo potrebno narediti že prej, in se odpravili v hotel na večerjo, nato pa spat tokrat brez nepridipravov.

Kateri dan je bil najboljši ne znam povedati, ker so bili vsi dnevi snemanja tako zanimivi, da nisem imela bolj zanimivega dneva v celem življenju. Posebnost teh vročih filmskih dni je bil četrtek, ko sem pobližje spoznala, kako se film sploh snema.

Videla sem režijo in njen potek, kdo ostri sliko, kdo meša ton. Vse to se je zgodilo med našo pavzo, ko nas za nekaj časa niso potrebovali. Z režiserjem in scenaristom Slobodanom Maksimovićem sva si izmenjala nekaj besed, prav tako z ostalimi sodelujočimi na snemanju. Zdaj res razumem zakaj večina igralcev in igralk govori, da se na snemanju zabavajo, saj je res tako. Vzdušje je bilo veselo in sproščeno, kar nisem pričakovala saj je bilo vse tempirano. Tako smo se tudi malo pošalili, češ da bi zdaj lahko rekla v šoli, da sem svojo prakso za naslednje leto že opravila, a na srečo se to ne šteje za naprej, vendar za to leto v katerem še nimamo prakse. Zakaj na srečo? Ker bom morda pred kamero ali v zaodrje stopila naslednje leto s kakšnim drugim projektom in to bo še ena izkušnja več zame, ki je nikoli ne bom pozabila. In spet je padla zadnja klapa dneva in zadnje besede »ton teče, kamera teče in akcija«. Sledila je še večerja in po njej biljard z atijevim prijateljem. Kdo je zmagal lahko ugibate. Zdaj pa spat.

Zakaj se vedno vse lepo konča?

Prišel je petek in zadnji dan snemanja. Tokrat smo snemali s publiko, ki je bila kar dobra. Vročina je malo ponehala, saj tako je bilo čutiti in vse kar smo posneli do sedaj, smo ta dan posneli skupaj. Publika je vriskala kot bi bili na Planici sredi zime, ko bi skakal Peter Prevc a tu je v prenesenem pomenu skakala Nika Franko.

Ker smo imeli naslednji dan uraden trening pred dirko na Ptuju, se naj bi naše snemanje končalo ob 5h vendar kot vsak ve ne gre vse po načrtih. Res se je malo zavleklo, vendar se je splačalo počakat, saj si lahko videl polno detajlov, ki jih nisi mogel videti prejšnje dni. Nekateri so se pritoževali kar je bilo v začetku še v mejah normale potem pa se je to prelilo v pritoževanje in skrb za svojo rit. Ne vem zakaj so nekateri bili tako nesramni mar niso mogli počakati, da v miru posnamejo in s pritoževanjem ne motijo dela? Ekipa je vseeno ostala pozitivna in mirna, kar me spet čudi in za to jim lahko le čestitam.

Po končanem snemanju smo se pozdravili, na hitro izmenjali mnenja in zadovoljstvo, pospravili ter se odpravili na vroči razmajani Ptuj.

Če želite zvedeti še kaj več o filmu boste morali malo počakati in si ga iti ogledat v kinematografe naslednjo pomlad in povem vam, ne bo vam žal.

Nekaj fotografij sem objavila v galeriji, vseh pa žal ni, saj bi bilo potem o filmu prikazanega preveč :)

Pripekalo je vse do konca sobote, ko smo zaključili še zadnji trening.

Sobotno jutro je bilo dokaj toplo in kaj kmalu se je ogrelo. Trening je bil tokrat suh in po njem je sledil brifing z posebnimi željami o nenasilnem prehitevanju. :)

Na kvalifikacijah, ki so sledile sem bila druga. Za prvo mesto mi je zmanjkalo le nekaj desetink, ki jih nisem in nisem mogla nadoknaditi. No morda pa drugič. Kljub temu so bile kvalifikacije zanimive, saj sem pomagala sotekmovalcu, ki je zaradi novega sprednjega odbijača ostal na stezi. Še vedno upam, da se dobro z dobrim vrača.

Predfinalna dirka je šla mimo kot blisk. Začela se je s štartom na katerem sem zgubila eno mesto in si ga, kakor hitro se je dalo, priborila nazaj. Končala sem druga, saj mi je prvouvrščeni pobegnil in končal dirko prej kot jaz.

Finale je bil zelo podoben predfinalu. Hiter, poln prehitevanj. Zaradi moje napake prepočasnega prehitevanja in sledenja prvemu mi je ušla možnost za prvo mesto in tako sem finale zaključila druga.

Na podelitvi ni manjkalo občinstva, saj se je na tekmi trlo malih tekmovalcev.

Prejela sem pokal za drugo mesto in šampanjec, ki smo ga v ponedeljek spili v domu z mojo cimro, ki je imela rojstni dan ravno na dan dirke.

Vse najboljše Tanja.

Že na treningu je pihalo in pihalo je čez cel dan, kot da nas bi hotel požrešni volk pojesti, kot 3 pujske. Ta dirka mi bo za vedno ostala v spominu na dogodke, ki so se zgodili.

Po treningu so sledile kvalifikacije in zaradi goriva je marsikdo imel težave, saj so namreč merili iz katere pumpe je ter kakšna mešanica je. Sledile so diskvalifikacije, ena pa tudi v naši kategoriji.

Tako sem pole position kvalifikacija dobila jaz in predfinalno dirko začela iz prvega mesta. Vodila sem vse do zadnjega kroga, natančno do predzadnjega ovinka pred ciljem, ko je sredi ovinka začel name lesti eden izmed tekmovalcev (isti kot vedno). Zlezel mi je čisto do vrha čelade in naju porinil na travo, kjer sem ga odrinila stran in hitro, kar se je dalo, odpeljala naprej. Končala sem četrta. Tekmovalec, ki pa se je zabil vame, pa je bil diskvalificiran zaradi nešportnega obnašanja. Na koncu se mi je opravičil, z atijem pa sva imela veliko dela, saj je bila škoda na kartingu ogromna. Počen in zvit izpušni lonec, ki se poleg vsega še zlomil z nosilca. Počen sedež, ki ni zdržal niti ene sezone ne, saj smo ga ravno zamenjali za novo sezono. Zvita je bila tudi aksa, ki smo jo prejšnji dan zamenjali zaradi nastavitev. Počil je tudi nosilec ščitnika verige na motorju, nalepke kupljene na dan dirke pa tudi niso zdržale trka.

Finalno dirko smo že začeli s trkom, kjer se je vse obrnilo na glavo. Tako sem hitro prišla na drugo mesto. Kasneje me je eden še prehitel in hitro sem mu morala slediti, če sem hotela zmagati. Skupaj sva prehitela sem enega izmed ostalih tekmovalcev. Tako sem končala druga in se veselila pokala za drugo mesto.

Dan se je lepo zaključil, čeprav se nekateri iz našega kluba zaradi kombinezonov niso hoteli slikati za naš klub. Kaj pa je lahko nauk te dirke? Da mogoče fantje še vedno ne znajo povedati, da si jim všeč?! Namesto na zmenek sredi dirke lahko greva na sladoled po končani dirki :). Saj morda bo do naslednje dirke kaj drugač.