Čeprav smo bili zelo enaki po času, je bila dirka v nedeljo. Tako, da časi niso pomenili veliko. Na dan dirke je ponavadi čisto drugače.

Čez noč je deževalo in že na treningu smo imeli dežne gume. Steza je bila mokra in spolzka.

Kvalifikacije sem odpeljala kar se je dalo najboljše in končala kot tretja. Predfinalna dirka je bila napeta in polna trkov ter zdrsov. V zadnjem krogu, po vodilnih 10 krogih sem naredila napako, ki me je stala treh mest. Po končani tekmi sem zaradi diskvalificiranega dirkača pridobila še eno mesto in finale začela tretja.

Med predfinalom in finalom je bila ključna razlika – sušenje steze. Namesto, da bi vozili dežne gume kot preostali del dneva, smo se odločili za slike gume, saj se je pista hitro sušila.

Ko sva z atijem menjala gume se je pri četrti zataknilo. Zaradi napake na nabi nisva mogla zožati zadnjega dela kartinga zaradi katerega bi bila po končani dirki preširoka. Slick platišča so širša od dežnih. Zaradi tega sva morala pustila dežne gume. Zaradi njih sem po 8 krogih morala zelo upočasniti, saj gume drugače ne bi zdržale do konca dirke. Finale sem končala zadnja in iz dežnih gum, po 17 krogih, naredila slick gume, ki jih imam že na polici za pomin :).

Udeležili smo se še podelitve, kjer je na stopnjičke za zmagovalce v kategoriji Rotax 125 MAX prišel le en voznik, saj se dva nista udeležila podelitve.

Aprilsko vreme res lahko zagode, če pa zaradi slabega vijaka, ki naj bi bil dober in čisto nov, zataji cel karting, pa mora to biti res škart vijak. Prav nič ni pomagalo, da sva dan pred dirko zamenjala vijake.

 No Veselja je bilo konec treba je bilo ponovno iti na letalo- uh. Imela sem se prekrasno, tega ne more doživeti vsak čeprav bi moral. Občutkov se ne da napisati le sam jih lahko v sebi dovolj opisno doživiš. In ko smo prišli domov sem zagledala moje največje navijače, ki so zame navijali ves teden vsak dan posebej, vsako tekmo, vsako minuto so držali pesti in njim nimam kaj reči so najbolj ustrajni navijači so pač tvoja družina, ki pri takem športu pomeni največ. In ne smem pozabiti na sponzorje, ki so mi omogočili to tekmovanje. Brez njih prav tako ne bi šlo zato se jim še posebno zahvaljujem za vsak evro, ki so ga namenili in za vso podporo v letu 2014.

Curki vode so se dvigali do 4 metre nad stezo, ko je nekdo zapeljal čez lužo. Zaradi tega so bile vse predfinalne dirke odpovedane. Vodo so in dirkališča čistili eno uro in po tem so se začele finalne dirke, ki so bile zelo zanimive. Junijor je začel na morki podlagi, medtem ko se je rotax DD2 peljal po suhi. Karo zastava je švigala jaz sem gledala. Škoda mi je bilo ker mene ni bilo na stezi saj bi z največjim veseljem odpeljala še zadnjo dirko v Valensiji.

Štart se je začel kot ponavadi počasi in napeto, potem se je napetost pomirila in ostali so le trenutki sreče in veselja. S tem sem se prebijala naprej ovinek za ovinkom, krog za krodom dokler nisem naletela na vztrajnega voznika, ki sem ga hotela prehiteti. Seveda kot zmeraj sem se postavila na notranjo stran in začela prehitevati. On je zavil v mene in njegova sprednja desna guma se je zapela med moj levi panč in sprednjo gumo. Vzelo mi je volan me nabilo na zic in lahko sem le čakala na srečen konec. Vozniki so se odpeljali naprej jaz pa sem rikverc parkirala v ogrado. Ampak jst se ne predam zlahka zato sem skočila ven in porinila gokart nazaj na stezo sedla vanj in se odpeljala naprej. Sicer sem zaostajala kar nekaj sekund in če bi imela samo še 3 kroge bi prehitela tistega pred mano. Dneva sevedda še ni bilo konec sledila je še tekma second chanse. Pri njej pa se je zapletlo. Vsi smo imeli na gokartih slike gume ko se je kar naenkrat pokazal napis WET RACE. Z atijem sva brž dala gume dol jih šla zamenjat in gor dala dežne. Ravno do časa sva pripeljala v predštartni prostor. Dirka je bila dežna. Vsi smo se trudili po najboljših močeh in vsak je prišel do svojega rezultata razen tisti,ki so nažalost ostali v park farmeju, kir so zamudil. Nažalost se mi ni uspelo prebiti v finale ampak upanje umre zadnje kdo pa je dejal da bom nehala? Jaz že ne. Morda pa mi je namenjeno to doseči naslednje leto? Kdo ve.

Prva je bila tekma s skupino D, ki sem jo vsaj zame odlično odpeljala. Prehitevala sem in preprosto uživala. Na cilj sem pripeljala kot 17. in s tem izboljšala svojjo uvrstitev na kvalifikacijah kar za 2X. Potem je sledila še tekma s skupino A, ki je bila na kvalifikacijah najboljša. Pa nič za to če so imeli hitrejši čas, mene to ni motilo saj so zdaj štela mesta. Drvenje skozi ovinke. Pospeševanje, zaviranje… vse to me je gnalo k temu, da si priborim čim boljše mesto. Čeprav je bil rezultat malo slabši kot v prvi rundi sem bila še vseeno vesela 23. mesta. Dan smo zaklučili odlično, oprali mojega Speedy-ja Gonzaleza in zdaj se bomo odpravili v hotel kjer se bomo pogovorili o naslednjem dnevu, se spočili in sproščeno pričakovali nov dan in novo tekmo, tokrat s skupino B.